Socialno podjetništvo
Socialna podjetja ponujajo poslovni model, ki upošteva finančne, socialne, kulturne in okoljske potrebe in vire za razvoj dejavnosti, ki s svojimi proizvodi in storitvami prispevajo k trajnostnemu razvoju. V tem smislu je sektor socialnega podjetništva zelo perspektiven glede nastajanja novih delovnih mest, ki jih uvrščamo v kategorijo ZDM. Akterji socialnega podjetništva so še posebej aktivni na področjih socialne in delovne integracije ranljivih skupin prebivalstva, socialnih storitev, zdravstva, etičnega bančništva, zavarovalništva, oskrbovanja, predelovalnih dejavnosti in kmetijstva, storitev v lokalnem okolju, izobraževanja in usposabljanja, na področjih kulture, športa in aktivnosti za prosti čas. Predstavljamo dve praksi, slovensko in tujo, ki stopata po tej poti.
Dobre prakse:
Praksa 1: CAAP – Center alternativne in avtonomne produkcije Maribor
Združenje CAAP, Maribor (društvo – krovna organizacija)
www.caap.si
kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Center CAAP je središče razvoja novih ekonomij, socialnih podjetij in zadrug/kooperativ, inovativnih socialnih in ekoloških praks ter kreativne rabe skupnostnih prostorov.V centru CAAP se trenutno izvaja 8 programov:
1. Mariborska kolesarska mreţa, društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa
2. Zadruga Dobrina, zadruga za razvoj trajnostne lokalne preskrbe, z. o. o.
3. Frekvenca, Socialno-kulturno zdruţenje nemirnih in aktivnih
4. Varuhi semen, Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin
5. Stanovanjska kooperativa
6. Peron, kooperativa projektnih ustvarjalcev, z. o. o.
7. Desk-sharing
8. Skupnostni urbani eko vrtovi
Center CAAP je nastal z namenom povezovanja in razvoja novih socialnih in okoljskih praks, ki v vseh pogledih sledijo ideji novih ekonomij, tj. človeku in naravi prijaznejših ekonomij, katerih ključna cilja sta vzpostavljanje novih trajnih delovnih mest in razvoj produktov, ki doprinašajo h kvaliteti bivanja v lokalnem okolju. Center z vsemi programi sledi idejam kratkih verig, samooskrbe, ponovne rabe stvari in prostorov, skupnostnih principov in kulture sobivanja.
Več o dobri praksi v analizi na strani 78.
Praksa 2: Razvijalec projektov energetskih zadrug – program usposabljanja za zeleno delovno mesto
Nemško evangeličansko združenje za izobraževanje in usposabljanje odraslih (Deutsche Evangelische Arbeitsgemeinschaft für Erwachsenenbildung, DEAE) – krovna evangeličanska organizacija za izobraževanje odraslih v Nemčiji
Partnerja:
- Evangelische Arbeitsstelle Bildung und Gesellschaft (Oddelek evangeličanske cerkve za izobraževanje in družbene dejavnosti) je zasnoval program Razvijalec projektov energetskih zadrug. Gre za program usposabljanja, ki poteka ob sodelovanju lokalnih partnerjev v številnih nemških zveznih državah.
- Innova eG je registrirana kot zadruga in izvršuje poslanstvo promocije zadružništva in zagotavljanja podpore posameznikom in skupinam, ki ustanavljajo in razvijajo nove zadruge.
Osnovna ideja energetskih zadrug je zagotavljanje trajnostne oskrbe z energijo iz lokalnih obnovljivih virov, pri čemer je zagotovljena dolgoročna okoljska vzdržnost in aktivna participacija lokalnega prebivalstva v proizvodnji in distribuciji energije.
Z lokalnimi energetskimi zadrugami ljudje v lokalni skupnosti sooblikujejo lokalno in regionalno energetsko strategijo. Z investiranjem v izrabo lokalnih obnovljivih virov zagotavljajo decentralizirano oskrbo z energijo.Energija je torej proizvedena in porabljenalokalno, pri tem pa je poleg okoljskega pomemben tudi socialni vidik, saj je zagotovljen skupnostni modelupravljanja z razpoložljivimi viri.
Tovrstne zadruge bi v Sloveniji lahko bolj razširili, saj je zelo slabo izkoriščen potencial zadrug predvsem na področju potrošniških zadrug, kamor po svojem bistvu sodijo tudi energetske zadruge. Ključna težava pri razširjanju idej zadružništva v Sloveniji je nezaupanje med ljudmi in pogled na zadrugo kot na »socialistično« obliko gospodarskega povezovanja, ki ni primerna za kapitalistični gospodarski sistem. Aktivnosti pri vzpostavljanju novih oblik zadrug v Sloveniji morajo biti usmerjene k odpravljanju predsodkov v zvezi z zadrugami in k aktivnostim za krepitev medsebojnega zaupanja, ki se kaže kot socialni kapital.
Več o dobri praksi v analizi na strani 82.
