Trajnostna veriga lesa
Gozd in les sta obnovljiva ter zato v središču trajnostnega razvoja nasploh. Čeprav je Slovenija dežela gozdov, saj ti pokrivajo več kot 60 % naše države, pa je lesnopredelovalna dejavnost naša slabo izkoriščena priložnost za razvoj podeželja. Les je naša edina gospodarsko pomembna surovina in zaradi premajhne izkoriščenosti predstavlja veliko priložnost in primerjalno prednost za Slovenijo - predstavljamo dve slovenski dobri praksi in eno tujo, iz katerih se lahko marsikaj naučimo.
Dobre prakse:
Praksa 1: SilvaProWood - termično modificiran les
Silvaprodukt, d.o.o.
www.silvaprodukt.si
kontaktna oseba: Dušan Radoš, direktor
Termična modifikacija lesa je nov postopek zaščite lesa, pri katerem brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev lesu povečamo njegovo odpornost proti škodljivcem. Tak les ima večjo obstojnost, vodoodpornost, boljše mehanske lastnosti in manjšo toplotno prevodnost kot nemodificiran les. Uporaben je za stavbno pohištvo, fasade in terase, vrtne garniture, notranjo opremo, pohištvo ter kot oprema za vlažne prostore.
Tehnologija je v celoti plod slovenskega znanja in je bila razvita ter prenesena v proizvodno v sodelovanju med ljubljansko Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo in Silvaprodukt, d.o.o. Proizvodnja je že postavljena v obratu na Igu. Ta in podobne visokotehnološke lesarske prakse imajo v Sloveniji veliko možnosti za širitev, saj je na voljo veliko kakovostne surovine in izobraženih kadrov.
V podjetju Silvaprodukt se s termično modificiranim lesom ob sedanjem obsegu proizvodnje ukvarjata na letnem nivoju dve zaposleni osebi. Tehnologija povečuje število zaposlitev in dodano vrednost v lesni verigi, ki jo realizirajo podjetja, kot so Inles, M Sora, Riko, manjše mizarske delavnice ipd.
Več o dobri praksi v analizi na strani 53.
Praksa 2: Očala Wood Stock
Wood Stock, Slovenske Konjice
woodstock.si
kontaktna oseba: Jaka Jančič, izdelovalec
Očala Wood Stock so narejena ročno, z ljubeznijo do lesa in oblikovanja. Izdelana so iz različnih vrst najboljšega lesa, zaščitena so s premazi iz citrusovih olj in čebeljega voska, ki temeljijo na naravni bazi in so okolju manj škodljivi.
Očala h gospodarskem razvoju prispevajo na mikro ravni, pomenijo pa pomembno promocijo lesa kot materiala in tudi promocijo povezovanja lesarstva in oblikovanja. Takšne dobre prakse prispevajo tudi k policentričnemu razvoju Slovenije, saj lesnopredelovalna obrt navadno domuje na podeželju.
Ker je slovensko tržišče za tovrstne izdelke premajhno, podjetje načrtuje prodajo na tujih trgih, predvsem na Bližnjem vzhodu, v Rusiji in Kitajski. Trenutno je v podjetju ena redno in pet honorarno zaposlenih oseb. Do konca leta 2014 načrtujejo, da bo imelo podjetje 3–4 redno zaposlene lesarje in oblikovalce. Podjetje je usmerjeno v organsko, trajnostno rast. Menijo, da prihodnost podjetništva ni v hlastanju za dobički s prodajo blaga iz serijske proizvodnje, ampak v podjetjih, ki se osredotočajo na kakovostne in okoljsko trajnostne izdelke.
Več o dobri praksi v analizi na strani 54.
Praksa 3: Islandski večfunkcijski gozdarsko-lesarski obrat
Islandska javna gozdarska služba - Skógrækt ríkisins
www.skogur.is/english
kontaktna oseba: Jon Loftsson, direktor
Islandija je država skoraj brez dreves. Gozdovi pokrivajo le 1.5 % površine te otoške države, kar je posledica večstoletne netrajnostne ovčereje. Dosežki islandske gozdarske službe v zadnjem stoletju so pokazali, da na Islandiji gozdovi lahko rastejo enako dobro kot v tradicionalnih gozdnatih deželah. Na Islandiji so odločeni, da bo njihova gozdno-lesna veriga postala pomembna gospodarska panoga.
Islandska gozdarska služba je javna služba, ki opravlja naloge raziskovanja, razvoja, svetovanja, ozaveščanja ter izobraževanja na področju gozdarstva. Njihov gozdarsko-lesarski obrat je dobra praksa povezovanja gozdarstva in lesarstva ter uspešnega trajnostnega izkoriščanja več funkcij gozda. Osrednja dejavnost je sadnja, sečnja in spravilo drevja, poleg tega pa še izdelava lesnih polizdelkov in drv ter gradnja turistične infrastrukture. Z izdelavo polizdelkov (deske ipd.) ter drv dodajajo vrednost lesu že v gozdarskem obratu. Delujejo centralizirano in gozdni delavci so med delovnim tednom nastanjeni v gozdarski koči, večina pa jih tudi živi v bližnji okolici. To znatno zmanjša stroške in negativne okoljske vplive prevoza na delo. V gozdarskem obratu je povprečno zaposlenih 12 delavcev na letni ravni, od tega 8 v sečnji in spravilu lesa ter 4 pri sadnji, izdelavi lesnih polizdelkov in urejanju infrastrukture. Z gozdovi gospodarijo trajnostno in večnamensko.
S predstavitvijo islandske dobre prakse želimo poudariti, da obstajajo v gozdu tudi drugi viri, katerih finančno izkoriščanje je mogoče z alternativnimi poslovnimi modeli. Slovenija ima recimo ogromne potenciale v gozdnem turizmu.
Več o dobri praksi v analizi na strani 55.
