Trajnostni turizem
Lahko bi rekli, da je turizem okolju škodljiva dejavnost zaradi z njim povezane mobilnosti, velike porabe energije in vode, odpadkov ter škodljivega vpliva na naravno okolje. Kljub temu trajnostni turizem prepoznavamo kot del zelenega gospodarstva, predvsem zaradi njegovih posrednih učinkov ter s tem povezanega pozitivnega vpliva na razvoj zelenega gospodarstva v lokalnem in tudi v širšem okolju. Slovenski trajnostni turizem namreč spodbuja decentraliziran razvoj naše države, lahko pa je tudi pomemben nosilec ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe. Prav zato bi moral temeljiti na naših avtohtonih obnovljivih naravnih virih - gozdu in lesu, obnovljivih virih energije, rodovitni prsti, naravni in kulturni krajini, neokrnjeni naravi, redkih in zaščitenih živalskih vrstah ter naravni in kulturni dediščini. Predstavljamo dve praksi, ki sta navdih za nadaljnje širjenje teh idej.
Dobre prakse:
Praksa 1: Okolju prijaznejše in energetsko učinkovite Terme Snovik
Terme Snovik
terme-snovik.si
kontaktna oseba: Ivan Hribar, direktor
Terme Snovik so relativno mlado podjetje, ki se je od leta 2001 iz malega termalnega vrelca razvilo v priljubljeno turistično zdravilišče. Ležijo na nadmorski višini okoli 440 m in so tako najvišje ležeče terme v Sloveniji. Že od svojega nastanka zasledujejo cilje energetske učinkovitosti, uporabe okolju prijaznejših tehnologij in lokalnih obnovljivih virov energije.
Svojo konkurenčnost gradijo tudi na zmanjšanju obratovalnih stroškov. Z ukrepi učinkovite rabe energije in uporabo obnovljivih virov energije so zmanjšali stroške ogrevanja za 40 % in stroške za električno energijo za 20 %.
Pomemben je njihov celovit pristop na vseh ravneh delovanja in sledenje viziji vodilnih slovenskih ekoloških term. Svojo prepoznavnost gradijo na blagovni znamki Eko svet termalnih užitkov, ki temelji na bogastvu naravnega okolja, ki jih obdaja, ter na zdravem načinu življenja. So pomemben zaposlovalec v Tuhunjski dolini, saj redno zaposlujejo 30 ljudi, predvsem v poletni sezoni pa tudi študente. V lokalnem okolju izvajajo preventivne zdravstvene programe, spodbujajo k zdravemu načinu življenja ter ponujajo raznovrstno športno-rekreativno ponudbo.
Več o dobri praksi v analizi na strani 73.
Praksa 2: Alpski biseri – krovna znamka za trajnostno mobilnost in turizem v Alpah
Alpine Pearls
www.alpine-pearls.com
kontaktna oseba: Karmen Mentil
Alpski biseri (Alpine Pearls) je krovna znamka, ki združuje 29 turističnih destinacij v šestih alpskih državah: Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji in Italiji. Znamka je bila ustanovljena leta 2006 kot rezultat dveh evropskih projektov – Alps Mobility in Alps Mobility II, pobudnik katerih je bilo avstrijsko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami. Glavni namen je bil ustvariti inovativno, trajnostno in podnebju prijaznejšo turistično ponudbo v alpskem prostoru. Znamka Alpski biseri s promocijo trajnostne mobilnosti spodbuja tudi ponudnike nastanitev, kmetijske proizvajalce ipd., da se vključijo v celovito zgodbo zelenega turizma in ponudijo okolju prijaznejše izdelke in storitve.
Slovenski alpski biser je Bled. Na področju trajnostne mobilnosti ponujajo možnost prihoda z vlakom, sprehajalne poti, izposojo koles, turistični vlakec, turistični avtobus, kočije, tradicionalne čolne (t.i. pletne) in izposojo opreme za veslanje. Tudi druga slovenska alpska letovišča bi si s prizadevanjem na področju trajnostne mobilnosti in vključitvijo med Alpske bisere lahko povečala trženjski potencial. Za širjenje dobre prakse objektivne ovire ne obstajajo. Kritična dejavnika širjenja dobre prakse v Sloveniji sta dostopnost turističnih destinacij z javnimi prevoznimi sredstvi in potrebam turistov (ne)prilagojeni vozni redi. Kot dokazujejo številni Alpski biseri, ki prav tako nimajo neposredne povezave z javnim prevozom, pa je ta problem mogoče rešiti z dobro organizacijo, uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij in sodelovanjem različnih turističnih akterjev.
Več o dobri praksi v analizi na strani 75.
